-
1 up
(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se* * *I [ʌp]nounvzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mestoon the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhibenII [ʌp]adjectiveki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)the up coach — kočija, ki vozi navkreberup line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestuthe up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v Londonup and doing before day colloquially že pred dnevom na nogahalready up and about colloquially že (zopet) na nogahto be up late — dolgo čuti, bedetihe is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovanto be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)tito be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogoto be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradito be one up sport biti za točko boljšito be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati sethe fire is up — ogenj plamti, plapolathe game is up — igre je konec (tudi figuratively)how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?the storm is up nautical vihar besniwhat's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?III [ʌp]adverb1.gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazajup from the grounds figuratively od temeljevup with the Democrates! — živeli demokrati!hands up! — roke kvišku!this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;2.bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjoup and up — više in više, vedno višecome up! — pridi bliže!speak up! — govori(te) glasneje!to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;3.v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.hurry up! — pohiti!, brž!shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;4.popolnoma, čisto, do kraja; skupajto drink up — izpiti, popitithe street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;5.zgoraj, visoko; pokonci, na nogahI live two storeys up — stanujem v 2. nadstropjuto be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajatithe Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedoto sit up — sedeti v postelji;6.v mestu, na univerzi, v šolito stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;7.up to —; a) (vse) do; proti, prekto be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustreznoup to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, primaup to par figuratively "na višini"not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spoznayour work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežešto be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kajwhat are you up to? — kaj nameravaš?it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitevto be up to a thing or two figuratively biti prebrisanto feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kajto get up to s.o. — držati korak s komto be up to the mark figuratively biti na višinito be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkarišwhat has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;8.pod vodstvom (pri študiju na univerzi)I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);9.up with, against — etcup with — na isti višini z, v isti oddaljenosti zto come up with s.o. — dohiteti kogaup with you! — vstani!, pridi gor!up into — gori v, gorup on — više (od, kot)up till — vse do;IV [ʌp]preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjostiup the hill — navkreber, po hribu navzgorup a tree figuratively v stiski, v škripcihV [ʌp]intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)up and at him! — nanj!, za njim!he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)VI [ʌp]interjectionup! — kvišku! pokonci!up (with you)! — vstani(te)!; vstati! -
2 all
[o:l] 1. adjective, pronoun1) (the whole (of): He ate all the cake; He has spent all of his money.) ves2) (every one (of a group) when taken together: They were all present; All men are equal.) vsi2. adverb1) (entirely: all alone; dressed all in white.) čisto, popolnoma2) ((with the) much; even: Your low pay is all the more reason to find a new job; I feel all the better for a shower.) (toliko) bolj•- all-out
- all-round
- all-rounder
- all-terrain vehicle
- all along
- all at once
- all in
- all in all
- all over
- all right
- in all* * *I [ɔ:l]adjectivecel, ves, celotenall very cushy — udoben, prijetento be on all fours with s.o. — povsem se s kom strinjatiII [ɔ:l]adverbpopolnoma, čisto, docela, povsemall abroad — daleč razširjen, na širokoall along — nenehno, ves časall along of — zaradi, spričoall anyhow — nemarno, površnoall at once — nenadoma, nepričakovanoall right — v redu, dobro, prav, strinjam seall round — vse naokrog; figuratively vseall of a sudden — nenadoma, nepričakovanoIII [ɔ:l]nounvsi, vse, celotaabove all — predvsem, v prvi vrstiafter all — končno, navsezadnjeall along of — zaradi, spričobefore all — predvsem, v prvi vrstiall but — skoraj, domalafirst of all — v prvi vrsti, predvsemall the go — trenutno zelo priljubljen, modenfor good and all — končnoveljavno, za vselejall in — ves izmučen, utrujennot at all — sploh ne; prosim (kot odgovor na "thank you")all one — vseeno, enako; istoall over o.s. — domišljav; ves srečenall over the shop — v neredu, razmetanoto be struck ( —ali knocked) all on a heap — biti zelo presenečen, prepadenall talk and no cider — prazne marnje, besedičenje, čenčeall's well that ends well — konec dober, vse dobrowhen all is done — končno, na koncu koncev -
3 coon
[ku:n]nounAmerican zoology rakuncolloquially črnec; figuratively premetenec, lisjak; familiarly coon's age — neskončno dolgo, cela večnosthe's gone coon — z njim je konec, po njem jecolloquially coon song — črnska pesem -
4 dick(e)y
[díki]nouncolloquially osel; kozel na kočiji; sedež za služabnika zadaj na kočiji; predpasnik; otroški prtiček; prsi, naprsnik (na srajci); vstavek, vložek; zložljiv sedež v avtu -
5 over
['əuvə] 1. preposition1) (higher than; above in position, number, authority etc: Hang that picture over the fireplace; He's over 90 years old.) nad2) (from one side to another, on or above the top of; on the other side of: He jumped over the gate; She fell over the cat; My friend lives over the street.) prek3) (covering: He put his handkerchief over his face.) prek4) (across: You find people like him all over the world.) po5) (about: a quarrel over money.) glede, okrog6) (by means of: He spoke to her over the telephone.) po7) (during: Over the years, she grew to hate her husband.) v teku8) (while having etc: He fell asleep over his dinner.) v času2. adverb1) (higher, moving etc above: The plane flew over about an hour ago.)2) (used to show movement, change of position: He rolled over on his back; He turned over the page.)3) (across: He went over and spoke to them.)4) (downwards: He fell over.)5) (higher in number etc: for people aged twenty and over.)6) (remaining: There are two cakes for each of us, and two over.)7) (through from beginning to end, carefully: Read it over; Talk it over between you.)3. adjective(finished: The affair is over now.) nad4. noun((in cricket) a certain number of balls bowled from one end of the wicket: He bowled thirty overs in the match.) število metov5. as part of a word1) (too (much), as in overdo.)2) (in a higher position, as in overhead.)3) (covering, as in overcoat.)4) (down from an upright position, as in overturn.)5) (completely, as in overcome.)•- over all
- over and done with* * *I [óuvə]adjectivezgornji, vrhnji; višji, zunanji, čezmeren (običajno skupaj s pridevnikom)II [óuvə]adverb1.preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. ŋ preslikati kaj, he jumped ŋ preskočil je);2.figurativelyna drugo stran, k drugi stranki ( they went over to the enemy prešli so k sovražniku);3.sem, semkaj (come ŋ! pridi sem!);4.tam (preko), na drugi strani ( over there tamle, American colloquially v Evropi);5.(prav) nad ( the bird is directly over us ptič je prav nad nami);6.znova ( ten times ŋ desetkrat zapovrstjo);7.pretirano, čezmerno ( over polite pretirano vljuden);8.mimo, gotovo, končano ( the lesson is ŋ šolska ura je končana);razno: over again — še enkrat, znovaover and above — vrhu tega, skrajno, prevečall over — povsod, popolnoma, končanslang to be all over s.o. (s.th.) — biti vzhičen nad kom (čim)colloquially to get s.th. over with — končati kajeconomy carried over — prenosIII [óuvə]preposition1.čez ( a bridge over the river);2.pri ( over the fire pri ognju, pri kaminu);3.po ( all over the world po vsem svetu, over the radio po radiu);4.onkraj, na drugi strani ( over the sea onkraj morja);5.pri ( he fell asleep over his work zaspal je pri delu, over a cup of tea pri skodelici čaja);6.nad ( to reign over a kingdom vladati kraljestvu, to be over s.o. biti nad kom);7.več kakor, čez ( over a mile čez miljo, over a week več kot teden);8.(časovno) prek, v času ( over night prek noči, over the long vacation v času velikih počitnic);razno: hand over hand — s preprijemanjem (pri plezanju), figuratively vztrajno, hitro napredujočover the top — ne glede na kaj, brez ozira na kajover the way — nasproti, na drugi straniover one's head — nerazumljiv, pretežekIV [óuvə]noundodatek, presežek; military predolg strel; sport število metov ali igra med dvema izmenama (kriket) -
6 tale
[teil]1) (a story: He told me the tale of his travels.) zgodba2) (an untrue story; a lie: He told me he had a lot of money, but that was just a tale.) pravljica* * *[téil]nounzgodba, povest, pripoved, pripovedka; bajka, pravljica; poročilo, vest, novica; izmislek, izmišljotina, lažna zgodba, laž; obsolete pogovor, pogovarjanje; opravljanje, obiranje; obsolete naštevanje; obračun; (skupno) številohis tale is out figuratively z njim je konecif all tales be true — če je vse res, kar se pripovedujethat tells its own tale — to že samo vse pove, stvar je jasna, vsak komentar k temu je odvečto tell (to carry, to bear, to bring) tales — brbljati, klepetati, čenčati; opravljati, obrekovati, ovajatito tell tales out of school figuratively pripovedovati zaupane skrivnosti, izklepetati; tožariti, ovajati -
7 washed-up
[wɔštʌp]adjectiveAmerican izčrpan; slang popolnoma ruiniranhe is washed-up — z njim je konec; on se je onemogočil -
8 serve
[sə:v] 1. verb1) (to work for a person etc eg as a servant: He served his master for forty years.) služiti (komu)2) (to distribute food etc or supply goods: She served the soup to the guests; Which shop assistant served you (with these goods)?) streči3) (to be suitable for a purpose: This upturned bucket will serve as a seat.) rabiti4) (to perform duties, eg as a member of the armed forces: He served (his country) as a soldier for twenty years; I served on the committee for five years.) služiti5) (to undergo (a prison sentence): He served (a sentence of) six years for armed robbery.) odsedeti6) (in tennis and similar games, to start the play by throwing up the ball etc and hitting it: He served the ball into the net; Is it your turn to serve?) servirati2. noun(act of serving (a ball).) servis- server- serving
- it serves you right
- serve an apprenticeship
- serve out
- serve up* * *I [sə:v]nounsport servis, začetni udarec z žogo pri tenisu, odbojki itd.II [sə:v]1.transitive verbslužiti, delati za koga; (od)služiti (kazen); opravljati učno dobo; postreči, oskrbeti ( with z); servirati (jed); sport servirati (žogo); zadostovati (komu), zadovoljiti (potrebe); ustrezati (namenu); prav priti; colloquially ravnati s kom; privesti samca k samiciI am glad to serve you (in this occurrence) — veseli me, da sem vam lahko na uslugo (da vam lahko pomagam) (ob tej priliki)to serve a gun military streči topuserves you right! — prav ti je!, zaslužil si to!they served him right — ravnali so z njim, kot je zaslužilto serve a rope — zvezati konec (spletene) vrvi z vrvico, da se prepreči odmotavanjeto serve s.o. with the same sauce, to serve s.o. in his kind (in his coin) — plačati, vrniti komu milo za dragoto serve one's time — služiti leta do upokojitve; služiti svoj rok v vojski; prestajati svojo kazen v zaporuto serve s.o. a (nasty) trick — (grdó) zagosti jo komuto serve s.o. a turn — napraviti komu uslugothat will serve his turn — to bo nekaj zanj, ta mu bo ustrezalofirst come, first served — kdor prej pride, prej melje;2.intransitive verbslužiti, biti v službi; military služiti v vojski; streči, servirati; ustrezati, zadostovati; koristiti, biti koristen (primeren); napraviti uslugo, pomagati; opravljati funkcijo, fungirati (kot); ecclesiastic ministrirati, biti ministrantas occasion serves — ob primerni priložnosti, če se bo ponudila (ugodna) priložnosthe serves rather badly — (tennis) on zelo slabo servirato serve as a mayor — biti župan; opravljati funkcijo županait will serve — bo ustrezalo (prav prišlo, zadostovalo)while the time serves — dokler je še čas (prilika);
См. также в других словарях:
kônec — 1 nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opráviti — im dov. (á ȃ) 1. uspešno končati a) kako delo, opravilo: opraviti izpit, tečaj; vse je opravil sam / mizarska dela je že opravil; opraviti poljska dela / opravil je vse potrebne formalnosti b) kaj zahtevanega, pričakovanega: opraviti svojo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hotéti — hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čǝm] čèš [tudi čǝš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ ọ nọčem néčem) 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kràj — krája m (ȁ á) 1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpréti — prèm dov., odpŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sréčen — čna o prid., sréčnejši tudi srečnéjši (ẹ ẹ̄) 1. ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja: biti, postati srečen; upala je, da bo z njim srečna; počutiti se srečnega / srečen par; srečna družina / srečen zakon; srečna ljubezen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika